Nemški zaposleni povečujejo svojo kupno moč, saj so realne plače v drugem četrtletju znova narasle. Rast se razlikuje glede na panogo, vendar na splošno dohodek še vedno ne dosega ravni iz leta 2019. Kljub temu pa se izgube zaradi inflacije postopoma izravnavajo.

Število brezposelnih v Nemčiji je avgusta preseglo tri milijone, kar je najvišja raven v zadnjih 15 letih. Kljub temu strokovnjaki ostajajo optimistični glede prihodnjih mesecev.

Plače javnih uslužbencev so v letu 2023 v povprečju realno upadle, kljub dvigu točke za izračun plač in drugim ukrepom. Ta revalorizacija ni uspela nadomestiti visoke inflacije, kar je povzročilo izgubo kupne moči za večino uslužbencev. Edina izjema so bili zaposleni v kategoriji C v bolnišnični javni upravi, ki so zabeležili rast kupne moči. Najbolj prizadeta je bila ponovno območna javna uprava, kjer so plače sicer zrasle za približno 4%, a je ta rast zaostala za inflacijo. Posledično so se realne plače v državni upravi znižale za 0,4%, v območni in bolnišnični upravi pa za 0,9%.

Predsednik Združenja mlečne industrije (SÜIB) Mahmut Erden je sporočil, da so se odločili, da povečanja minimalne plače ne bodo prenesli na svoje izdelke. Ta odločitev je bila sprejeta z namenom ohranjanja kupne moči prebivalstva.

Sindikat UGT bo pri prihodnjih pogajanjih o kolektivnih pogodbah za leta 2026, 2027 in 2028 zahteval upoštevanje rasti cen nepremičnin. Sindikat rasti cen stanovanj označuje kot osrednji problem trga dela, saj vpliva na kupno moč delavcev in posledično na pogajanja o plačah, poleg tega pa prispeva k težavam pri iskanju delavcev za prosta delovna mesta. UGT namerava v okviru bodočega sporazuma o zaposlovanju in kolektivnem dogovarjanju (AENC), ki se izteče leta 2025, vzpostaviti ceno stanovanj kot strukturni kazalnik za pogajanja o povišanju plač.

Statistični urad Indonezije (BPS) je izpostavil fenomen »Rombongan Jarang Beli« (Rojali), ki opisuje skupine ljudi, ki redko nakupujejo, kot odraz padajoče kupne moči prebivalstva in znak gospodarskega pritiska na določene skupine gospodinjstev. Ta pojav, ki je bil deležen pozornosti v medijih, nakazuje na zadrževanje pri porabi tudi med višjimi sloji prebivalstva.

Slovenija je letošnje leto zaključila z višjo stopnjo inflacije, kot znaša povprečje v območju z evrom, kar v svojem komentarju za časnik Večer izpostavlja Darja Kocbek. Glavni dejavnik za takšno gibanje cen so bile predvsem podražitve hrane, ki so močno obremenile proračune slovenskih gospodinjstev. Avtorica ob tem opozarja na razkorak med statističnimi podatki in dejanskim stanjem na terenu, saj koncept povprečnega gospodinjstva v realnosti ne odraža specifičnih finančnih težav posameznikov. Analiza poudarja, da so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zviševale hitreje kot pri ključnih trgovinskih partnericah, kar postavlja vprašanja o učinkovitosti ukrepov za zamejevanje draginje. Medtem ko se nekateri segmenti gospodarstva stabilizirajo, cene osnovnih dobrin ostajajo visoke, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva. Izpostavljena je bila tudi problematika teoretičnih modelov inflacije, ki pogosto ne zajamejo celotne slike stroškov, s katerimi se spopadajo državljani v vsakdanjem življenju.

Cene industrijskih proizvodov na Nizozemskem so bile oktobra za 0,1 odstotka nižje kot oktobra 2024, je sporočil Statistični urad (CBS). Septembra so bile cene za 0,6 odstotka višje kot leto prej. Po rasti v septembru so se cene, ki jih nizozemska industrijska podjetja zahtevajo za svoje blago, oktobra rahlo znižale. V povprečju so bile prodajne cene za 0,1 odstotka nižje kot v istem mesecu lani. Septembra so se cene zvišale za 0,6 odstotka.

Analiza je pokazala, da slovenske plače precej zaostajajo za povprečjem v Evropi. Razlike v letnih zaslužkih so velike, vendar se ob upoštevanju kupne moči zmanjšajo. Študija razkriva, kako se plače razlikujejo v različnih evropskih državah in pojasnjuje vzroke za te razlike.

Kupna moč v Portugalski se je leta 2024 povečala na 82,4 % evropskega povprečja, kar je 1,3 odstotne točke več kot leta 2023. Portugalska ostaja na 15. mestu med 20 državami v evroobmočju in na 18. mestu v Evropski uniji. Po podatkih Statističnega urada Portugalske (INE) se je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v paritetah kupne moči (PPC), med letoma 2023 in 2024 povečal z 81,1 % na 82,4 % povprečja EU, vendar država ohranja svojo pozicijo na evropskih lestvicah teh kazalnikov.

Vodja komisije za proračunski predlog za leto 1405 je izjavil, da 20-odstotno povečanje plač ne sledi inflaciji. Parlament si prizadeva za nadaljnje povečanje plač, da bi izboljšal življenjski standard ljudi. Pričakuje se, da bo parlament skupaj z vlado dosegel dogovor o dodatni rasti plač.

Na današnji seji parlamenta je član predsedstva prebral opozorilo 38 poslancev, naslovljeno na predsednika, glede nujnosti zagotavljanja pravičnosti in odprave diskriminacije v državni upravi pri urejanju položaja zaposlenih.

Članek obravnava države, ki bodo v letu 2025 zaradi inflacije utrpele največjo izgubo kupne moči. Prikazuje, kako hitro inflacija zmanjšuje vrednost denarja, pri čemer si lahko bralci predstavljajo, da za 100 dolarjev januarja lahko decembra kupijo za manj kot 80 dolarjev dobrin ali storitev.

Po podatkih Eurostata so cene električne energije za gospodinjstva na Češkem v prvi polovici leta ostale najvišje v Evropski uniji, merjeno po standardu kupne moči (PPS). Sledijo Poljska in Italija. PPS je umetna valuta, ki upošteva razlike v kupni moči med državami. Najnižje cene so bile na Malti, Madžarskem in Finskem.

V Beogradu so potekali protesti, kjer so študenti in drugi državljani zahtevali odgovornost za domnevno policijsko brutalnost v Novem Sadu. Protesti so del dolgotrajnega gibanja, ki se je začelo leta 2024 po zrušenju stavbe. Medtem v Nepalu vojaki patruljirajo po ulicah Katmanduja zaradi uvedbe izrednih razmer po smrtonosnih protestih proti korupciji. Protesti so največji v zadnjih desetletjih, sprožila pa jih je prepoved dostopa.

Novi članki prinašajo različne odzive na ekonomske ukrepe, ki jih je predstavil predsednik Vučić. Gibanje Dveri meni, da bi se morala z ekonomijo ukvarjati vlada, ne predsednik. Novinarka Forbes Srbija ocenjuje ukrepe kot populistične. Hkrati se pojavljajo kritike na račun Vučićeve vladavine. Saša Janković trdi, da Vučić ne bo razpisal volitev, če ne bo prepričan o zmagi. Ruski ambasador Bocan-Harčenko je izjavil, da želi Zahod zamenjati Vučića s šibkim politikom, na kar je reagiral Dragan Đilas. Dragan Šormaz meni, da Vučić v mednarodni politiki ne obstaja več in da Zahod nanj ne računa več.

Nekdanji izvršni direktor NITI Aayog, Amitabh Kant, je izjavil, da 50-odstotne tarife Donalda Trumpa na indijski izvoz niso povezane z nakupom ruske nafte s strani Indije, temveč bi morale biti opozorilo za državo. Kant je poudaril, da mora Indija ostati trdna ob soočanju z globalnimi pritiski in ne sme ogroziti svojih nacionalnih interesov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo, za novega premierja Francije. Lecornu, star 39 let, naj bi si prizadeval za dosego proračunskega sporazuma med raznolikimi političnimi strankami v državi. Medtem je v ZDA nova anketa pokazala, da večina Američanov meni, da so osebne odločitve glavni vzrok za revščino in brezdomstvo, čeprav jih več kot polovica podpira večjo vladno pomoč potrebnim. V Hong Kongu pa so leta aktivizma pripeljala do zakona o istospolnih partnerstvih, vendar je pred njimi še težko glasovanje.

Nizozemska gospodinjstva so v letu 2024 imela na voljo več sredstev, saj je povprečna kupna moč narasla za 3,6 odstotka. To je največja rast v zadnjih dvajsetih letih. Podatke je objavil nizozemski statistični urad (CBS). Kljub temu se mnogi sprašujejo, zakaj te rasti ne občutijo v svojem vsakdanjem življenju.